Za večino od nas je vzdrževanje optimalnih vrednosti vitamina D v telesu brez sonca in prehranskih dodatkov velik izziv. Ali ste vedeli, da ima približno milijarda ljudi po vsem svetu nizko raven vitamina D v krvi? Našo zadostno preskrbljenost z vitaminom D je mogoče doseči le s pravilno prehrano, z dovoljšno izpostavljenostjo soncu in/ali uživanjem prehranskih dopolnil.

Kaj torej pomeni pomanjkanje vitamina D za naše zdravje? Tveganje za izgubo las, depresija, utrujenost, kožne bolezni in pojav raka so samo nekateri izmed simptomov, ki so povezani s pomanjkanjem vitamina D. Študije so pokazale, da vitamin D pomembno sodeluje pri številnih procesih, ki omogočajo normalno delovanje našega telesa. Vpliva na kosti, mišice, imunski in krvožilni sistem. Zaradi tveganja za pojav nizkih vrednosti vitamina D in njegove vključenosti v številne procese je torej pomembno, da spremljamo njegove vrednosti. Temu mnenju se pridružujejo tudi zdravniki in drugi medicinski strokovnjaki.

Pomembnost vitamina D je dobro predstavljena v številnih medijih, kljub temu pa je za celotno prebivalstvo značilno njegovo pomanjkanje. Raziskave, opravljene med odraslimi prebivalci Slovenije, so namreč pokazale, da je v jesensko-zimskem obdobju kar 70 % odraslih nezadostno preskrbljenih z vitaminom D, medtem ko poleti optimalno preskrbljenost z vitaminom D dosega 27 % starejših odraslih in 37 % odraslih, starih do 65 let, od tega 43 % moških in 31 % žensk (Nacionalna študija NUTRIHEALTH, Inštituta za nutricionistko).

Kaj je vitamin D?

Vitaminu D pravimo tudi hormon, saj ima hormonu podobno delovanje in ne izhaja primarno samo iz naše prehrane (kot je to običajno za druge vitamine). Vitamin D je v maščobi topen hormon. Naše telo proizvaja vitamin D samostojno, vendar pa za to potrebuje zadostno količino sončnih žarkov UVB. Dve najpomembnejši obliki vitamina D sta vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holokalciferol), poimenovan tudi 25-(OH)-D.

Vitamin D z razlogom poimenujemo tudi sončni vitamin. Naše telo za izdelavo vitamina D namreč potrebuje sonce oziroma UVB-sevanje, ki ga dobimo s pomočjo sonca. Sprva v jetrih in črevesni sluznici s pomočjo holesterola nastane prekurzor vitamina D, imenovan 7-dehidroholesterol, ki potuje v kožo. Nato se v koži sintetizira aktivna oblika vitamina D3, ki se pretvori v skladiščno obliko 25-hidroksi-holekalciferol (25-OH-D), ta pa se shranjuje v mišicah in maščobnem tkivu. V ledvicah je nato 25-OH-D oblika aktivirana v obliko 1,25-(OH)2-D, ki se preko krvi transportirana po telesu do črevesja, kosti, mišic, imunskega sistema in celic.

Zakaj potrebujemo vitamin D

Vitamin D je vključen v številne procese v našem telesu, njegova dvojna vloga, tako vitamina kot tudi hormona, pa mu pripisuje še dodatno pomembnost. Najpomembnejše naloge vitamina D so ohranjati zdravje kosti in delovanje naših mišic. Prav tako je vitamin D zelo pomemben za optimalno delovanje našega imunskega sistema in pri zaščiti našega žilnega sistema.

Med drugimi vitamin D v našem telesu:

• prispeva k normalni absorpciji/porabi kalcija in fosforja; 
• uravnava raven kalcija v krvi; 
• prispeva k ohranjanju zdravih kosti;
• prispeva k delovanju mišic; 
• prispeva k ohranjanju zdravih zob;
• prispeva k delovanju imunskega sistema,
• sodeluje pri delitvi celic,
• uravnava več kot 200 genov,
• sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka (hipotenzivni mediator),
• spodbuja normalen skeletni razvoj pri otrocih. 

Koliko vitamina D potrebujemo?

Pomembno je, da vzdržujemo optimalne vrednosti vitamina D, najbolj zanesljivo količino vnosa za vzdrževanje vrednosti vitamina D v telesu pa je težko določiti, saj so naši prehranski vzorci in izpostavljenost soncu različni od posameznika do posameznika ter tudi glede na letni čas. Najboljši način za optimalno preskrbljenost z vitaminom D, da torej vzdržujemo zadostne telesne vrednosti, je ta, da vrednosti vitamina D v krvi izmerimo. Svoje vrednosti 25-(OH)-D v krvi si lahko izmerite tudi sami, podane pa so v ng/ml ali nmol/l.

• Vrednosti pod 12 ng/ml (30 nmol/l) nakazujejo nizke vrednosti vitamina D, ki so lahko kritične in lahko vodijo do različnih simptomov, povezanih s pomanjkanjem vitamina D.
• Na dobro preskrbo z vitaminom D kažejo serumske vrednosti 25(OH)D, ki so nad 75 nmol/l (> 30 ng/ml).
• Nekateri strokovnjaki menijo, da je vrednost vitamina D v krvi 60 ng/ml (150 nmol/l) in več za posameznika idealna, saj mu omogoča, da izkoristi pozitivne zdravstvene učinke, ki jih prinaša vitamin D. 

Pomanjkanje vitamina D

Ocenjeno je, da milijarda ljudi po vsem svetu trpi za pomanjkanjem vitamina D.

Mnoge študije pomanjkanje vitamin D povezujejo s številnimi kroničnimi boleznimi, kot so osteoporoza, diabetes melitus, rak, depresija, srčno-žilne bolezni in nepravilno delovanje imunskega sistema.

Najbolj izpostavljeni tveganju za pomanjkanje vitamina D

Na splošno se pomanjkanje vitamina D pojavlja v vseh starostnih in socialnih skupinah ter na različnih območjih Evrope, Južne Amerike in Bližnjega vzhoda. Toda nekateri ljudje so še posebej ogroženi. Če spadate v eno od teh skupin, morate redno preverjati raven vitamina D in po potrebi jemati dodatke.

Skupine, ki vključujejo ljudi s povečanim tveganjem:

• ljudje, ki večino časa preživijo v notranjih prostorih in se redko zadržujejo ali preživljajo svoj čas na prostem, tam pa svoje telo pokrivajo;

• nosečnice (zaradi večjih potreb po tem vitaminu);

• ljudje s temnim tipom kože, saj z enako količino absorbiranega ultravijoličnega sevanja proizvajajo manj vitamina D kot ljudje s svetlo kožo;

• starejši ljudje, saj se njihova tvorba vitamina D v starosti znatno zmanjša in se zaradi svojih nezmožnosti ne zadržujejo dovolj na prostem;

• dojenčki, saj je vsebnost vitamina D v materinem mleku nizka, poleg tega pa ne smejo biti izpostavljeni neposredni sončni svetlobi.

Razlogi za pomanjkanje vitamina D 

Pomanjkanje vitamina D se pojavi takrat, ko nismo dovolj izpostavljeni sončni svetlobi. Naši predniki so večino svojega življenja preživeli zunaj, sodobni človek pa večino časa preživi v notranjosti svojih bivališč. Pa ne samo to, prekrivamo se tudi z oblačili in se zaščitimo s sončnimi kremami. Vse našteto znižuje učinke UVB-sevanja na našo kožo, kar je ključno za nastanek vitamin D v našem telesu.

Ali ste vedeli, da je sinteza vitamina D v koži ob nanosu zaščitne sončne kreme s faktorjem 30 zmanjšana za 95 %?

Številni drugi dejavniki tudi lahko negativno vplivajo na nastanek endogenega vitamina D v našem telesu:

• motnje prebave in absorpcije maščob, npr. ob pomanjkanju žolčnih kislin, celiakiji ali ekskretorični insuficienci trebušne slinavke;
• nekatera zdravila, kot so antihipertenzivi, antiestrogeni, citostatiki, antiepileptiki in zeliščna medicina.

Pomanjkanje vitamina D v starosti

Pomanjkanje vitamina D pri posameznikih, starejših od 60 let, je zelo pogosto. Edini razlog ni le kratkotrajnejša izpostavljenost soncu, pač pa tudi dejstvo, da njihovo telo dejansko proizvede štirikrat manj vitamina D v primerjavi z mlajšimi odraslimi. Če ste stari več kot 60 let, bi morali redno preverjati vitamin D v krvi in izboljševati svoje vrednosti s točno določenim odmerkom prehranskih dopolnil.

Prehransko dopolnilo vitamin D pripomore k zmanjšanju zdravstvenih težav, ki so pogoste pri starejših. Pozitivni učinki vitamina D kot prehranskega dopolnila, ki jih zasledimo v številnih študijah, vključujejo: 

• preventivo pred zlomi kosti,
• izboljšanje srčno-žilnega zdravja,
• zmanjšanje tveganja za nastanek raka (npr. črevesni rak),
• izboljšanje ravnovesja,
• izboljšano mišično moč

Simptomi pomanjkanja vitamina D

Pomanjkanje vitamina D se redko kaže z jasnimi simptomi. Ti so pogosto nespecifični in prekriti ter vključujejo utrujenost, mišično oslabelost, mišično-skeletne bolečine in glavobole. Zaradi neočitnih znakov večina ljudi ne prepozna pomanjkanje vitamina D, dokler se ne razvije neko dejansko bolezensko stanje. Pogosta posledica izpostavljenosti dolgotrajnemu pomanjkanju vitamina D je osteomalacija (mehčanje kosti). 

Tisti, ki pogosto trpijo za kroničnim pomanjkanjem vitamina D, so izpostavljeni povečanemu tveganju za: 

• oseomalacijo in osteoporozo,
• rahitis (otroci),
• bolečine in šibkost kosti (osteoartritis),
• zlome kosti (starost 65 let in več).

Številne študije nizko raven vitamina D povezujejo s številnimi boleznimi, ki se pogosto pojavijo skupaj z nizkimi vrednostmi vitamina D. Raziskovalci še vedno raziskujejo, katere natančneje so povezave, ki so vključene v primeru nastanka bolezni, kot so: 

• hipertenzija in bolezni srca,
• diabetes melitus,
• depresije,
• resne infekcije (tuberkuloza in kronične bolezni ledvic),
• izguba las,
• multipla skleroza.

Vitamin D in bolezni

V zadnjih letih so znanstveniki preučevali številne vplive vitamina D na zdravje. Za vas smo pregledali in razčlenili vrsto študij, ki razkrivajo povezave med pomanjkanjem vitamina D ter različnimi boleznimi in zdravstvenimi težavami.

Vpliv vitamina D na imunski sistem

Opravljene so bile številne raziskave, v katerih je bil izpostavljen vpliv pomanjkanja vitamina D na oslabljeno delovanje imunskega sistema. Naj omenimo zanimivejše:

• ugotovljena je bila povezava med pomanjkanjem vitamina D in pojavom multiple skleroze kot posledice zaviralnega delovanja imunskega sistema;
• nizke krvne vrednosti vitamina D nakazujejo, da morda le-ta povzroča pandemijo alergijskih bolezni;
• odkrita je bila povezava med jemanjem prehranskega dopolnila vitamina D v nosečnosti in zmanjšanim tveganjem za atopijo (nagnjenje k preobčutljivosti) in nastanek alergijskega rinitisa (vnetje nosne sluznice) pozneje v življenju.

Vitamin D in depresija

Študije so pokazale, da nizka raven vitamina D vpliva na duševno zdravje. Zaradi pomanjkanja vitamina D naše telo lahko razvije depresijo, stres, nihanje razpoloženja in tesnobo.

Razmerje med nizko vsebnostjo vitamina D in depresijo je bilo že raziskano. Ljudje z depresijo imajo bistveno nižje ravni vitamina D kot ljudje brez te bolezni. Nekatere študije kažejo, da bi dodatki vitamina D lahko izboljšali simptome depresije pri ljudeh s pomanjkanjem vitamina D, vendar dosedanje raziskave ne dajejo nobenih posebnih priporočil o količini in času jemanja vitamina D za izboljšanje tega stanja.

Zaradi hormonskega učinka vitamin D lahko podpira tudi delovanje možganov, tako da jim pomaga pri odločitvah, obdelavi informacij in pravilnem shranjevanju. 

Vitamin D in kakovost spanja

Iranski znanstveniki so leta 2017 raziskali vpliv vitamina D na kakovost spanja. Tako je 89 posameznikov z motnjami spanja, starih 20–50 let, prejemalo prehransko dopolnilo vitamin D ali pa placebo. Študija je pokazala, da so udeleženci, ki so prejemali vitamin D, bistveno izboljšali svojo kakovost spanja; spali so dlje časa in za to, da so zaspali, potrebovali bistveno krajši čas v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo. V drugi študiji so ljudje z nizko vsebnostjo vitamina D imeli slabšo kakovost spanja.

 

Vitamin D in izguba las

Že nekaj časa je znano, da vitamini in minerali pomembno vplivajo na rast las. Eni ključnih elementov so na primer železo, biotin in cink, ki so pomembni za spodbujanje zdravja lasnih korenin. Študije kažejo na to, da vitamin D prav tako sodeluje pri aktivni rasti las; spodbuja nastanek receptorjev v koreninah las, ki nato spodbujajo rast. Vendar pa doslej niso bile objavljene nobene pomembne klinične študije, ki bi dokončno potrdile te teorije.

Vitamin D in migrena

Migrena je huda oblika glavobola, ki se lahko pogosto ponavlja. Strokovnjaki verjamejo, da se napadi migrene razvijejo zaradi vnetja živcev in krvožilnega sistema. Raziskovalci trenutno raziskujejo, ali jemanje prehranskega dopolnila vitamina D lahko zavre vnetne faktorje, ki so ključni za pojav migrene. Dejstvo, da vitamin D deluje protivnetno, dokazujejo tudi nekatere druge študije. 

Kljub temu pa je to področju še relativno malo raziskano, rezultati raziskav pa so nekonsistentni. V nekaterih študijah so dokazali povezavo med vitaminom D in migrenami, in si sicer da jemanje vitamina D lahko zmanjša pogostost takšnih napadov. Spet v drugih študijah pa vitamin D ni vplival na pojav migrene.

Vitamin D in koža

Vitamin D vpliva tudi na zdravje naše kože, saj pomembno prispeva k optimalnemu celjenju ran in omogoča normalen razvoj našega varovalnega organa pred zunanjimi vplivi, tj. kože. Pomanjkanje vitamina D se zato lahko odraža tudi v kožnih boleznih, kot so ekcemi (atopični ekcem), psoriaza in izguba kožnega pigmenta (vitiligo).

Da je prehransko dopolnilo vitamin D koristno tudi za kožo, dokazujejo študije vpliva vnosa prehranskega dopolnila vitamina D na razvoj atopičnega (nevro)dermatitisa. Pri posameznikih s kožnim ekcemom pa so raziskovalci ugotovili, da so le-ti bolj nagnjeni k bakterijski okužbi kože, če imajo nizke vrednosti vitamina D.

Vitamin D in zdravje srca

Vitamin D vpliva na krepitev srčne mišice in izdatno pomaga pri presnovi kalcija in fosfata. Ta pomembni sončni vitamin omogoča, da sta kalcij in fosfat shranjena v kosteh. Če pride do pomanjkanja vitamina D, se kalcij in fosfat ne shranjujeta pravilno in se odlagata v žilah, kar lahko pripelje do kalcifikacije.

Študija, objavljena v American Journal of Cardiology leta 2012, je pokazala, da pomanjkanje vitamina D lahko prispeva k povečani stopnji smrtnosti, povezani s srčno-žilnimi boleznimi. V objavljeni študiji so dokazali, da dodajanje vitamin D v obliki prehranskega dopolnila zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Avtorji študije so povzeli, da je pomanjkanje vitamina D dejavnik tveganja za žilne bolezni, težave s srčno mišico in visok krvni tlak.

Te rezultate je potrdila tudi druga študija, ki je vključevala več kot 40.000 sodelujočih oseb. Za osebe z nizko vrednostjo vitamina D v krvi (manjšo od 15 ng/ml) je bila večja verjetnost, da bodo razvili hipertenzijo, povišano vrednost lipidov v krvi, srčne napake in kapi kot tiste, pri katerih je raven vitamina 30 ng/ml.

Vitamin D in rak

Mnogi menijo, da je vitamin D žarek upanja, kadar gre za preprečevanje raka. Dosedanji rezultati študij pa so se izkazali za dvoumne, saj so posamezne študije pokazale povezavo med nizko vsebnostjo vitamina D in tveganjem za nastanek raka debelega črevesa in raka dojk.

Trenutne obsežne metaštudije pa niso dokazale vpliva vnosa vitamina D na razvoj tumorjev. Številni znanstveniki trdijo, da je potrebno še več raziskav na tem področju, preden lahko naredimo zaključke. Trenutno potekajo številne študije, ki obravnavajo to temo, nekatere med njimi raziskujejo tudi učinke visokih odmerkov dodatkov vitamina D na razvoj raka.

Kakšna je povezava med vitaminom D in covidom-19?

Vitamin D ima pomembno vlogo tako v prirojenem kot tudi pridobljenem imunskem sistemu. Zaradi pandemije koronavirusne bolezni 2019 (covid-19) so začeli raziskovalci intenzivneje raziskovati vlogo vitamina D pri delovanju imunskega sistema. Raziskovalci so predlagali, da citokinsko nevihto, ki prihaja z resnostjo bolezni in njenimi posledicami, lahko zmanjšamo ali celo preprečimo z vsakodnevno uporabo vitamina D. Novi koronavirus vstopi v gostiteljsko celico s pritrditvijo na receptor angiotenzinske konvertaze tipa 2 in tako poškoduje pljučne celice. V tem koraku je prisotnost vitamina D lahko pomembna, saj spodbuja izražanje tega receptorja. Z dodatkom vitamina D se lahko zmanjšajo poškodbe pljučnega tkiva, ki so posledica zapletov pri okužbi s SARS-CoV-2.

Dodatek vitamina D kot dopolnila in kot podporne terapije pozitivno vpliva na preprečevanje okužbe s SARS-CoV-2 in izide bolezni. Vsakodnevno ali tedensko dodajanje vitamina D se je pokazalo za učinkovitejše v primerjavi z enkratnim (bolus) odmerkom. Glede na to, da ima dodatek vitamina D veliko koristnih učinkov na organizem, lahko sklepamo, da je vitamin D varna in lahko dostopna preventiva z velikim potencialom.

Kako lahko ugotovimo svoje vrednosti vitamina D z odvzemom vzorca doma?

Mnogo dejavnikov je vključenih v nadzorovanje vrednosti vitamina D in izogibanje njegovemu pomanjkanju. Brez testiranja vrednosti je težko optimizirati in uživati pravo količino vitamina D. Da bi ugotovili, ali in kako morate jemati dodatek vitamina D, je krvni test za ugotavljanje vitamina D pomemben, saj bo pripomogel k neposrednemu izboljšanju, še posebej če spadate v eno od zgoraj navedenih skupin tveganja.

Najpogostejše metode testiranja količine vitamina D so krvne preiskave, ki jih opravi zdravnik. S testnim kompletom za testiranje doma pa svoje ravni lahko preverite tudi v udobju svojega doma. S testnim kompletom si sami vzamete vzorec krvi iz prsta in ga pošljite v specializiran laboratorij. Laboratorij bo nato analiziral raven 25-(OH)-D v vzorcu vaše krvi. Nato boste na osnovi poročila z rezultati ugotovili, kakšna je vaša vrednost vitamina D in kako jo optimizirati z dopolnili in/ali ohranjati optimalno. 

Brez testa za ugotavljanje krvnih vrednosti vitamina D, tega vitamina kot prehranskega dopolnila ne bi smeli jemati, saj se v primeru prevelikih količin le ta ne izloči iz telesa z urinom, saj gre za v maščobi topen vitamin. Če imate zadostne ali normalne vrednosti vitamina D in jemljete visoke odmerke vitamina D daljši čas, to lahko povzroči hipervitaminozo, ki se odrazi s slabostjo, bruhanjem, srčno aritmijo in na dolgi rok z zgubo telesne teže, nastankom ledvičnih kamnov in okvaro organov.

VIRI:

• Parva N. R., Tadepalli S., Singh P., et al. “Prevalence of Vitamin D Deficiency and Associated Risk Factors in the US Population (2011-2012),” Cureus, 2018; 10(6):e2741, June 5, 2018, doi:10.7759/cureus.2741
• Kasper, H., Burghardt, W. Nutritional medicine and dietetics, Elsevier, Urban & Fischer, Munich (2014)
• Skypala, I. “Adverse food reactions–an emerging issue for adults,” J. Am. Diet. Assoc. 111, 2011, pp. 1877–1891.
• “Food Allergy,” American College of Allergy, Asthma & Immunology, http://acaai.org/allergies/types/food-allergy
• “Vitamin D,” Mayo Clinic, https://www.mayoclinic.org/drugs-supplements-vitamin-d/art-20363792
• Worm, M., et al. “Food allergies resulting from immunological cross-reactivity with inhalant allergens,” Allergo J. Int. vol. 23, 2014, pp. 1–16
• Niggemann, B., Beyer, K. “Factors augmenting allergic reactions,” Allergy, vol. 69, pp. 1582–1587, 2014.
• Shakoor, Z., et al. “Prevalence of IgG-mediated food intolerance among patients with 
• Steeb, D. med S. Food intolerance: How to test yourself step by step to the correct diagnosis. Over 60 new recipes – also for multiple intolerances, Schlütersche, 2015.
• NIJZ, center za zdravstveno ekologijo “Strokovno mnenje glede varnosti uživanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo velike količine vitamina D v dnevnem odmerku in se z njimi presega priporočeni dnevni vnos“, https://www.nijz.si/files/uploaded/vitamin_d.pdf
• Garland, C. F., Garland, F. C., Gorham, E. D., Lipkin, M., Newmark, H., Mohr, S. B., Holick, M. F. “The role of vitamin D in cancer prevention,” American journal of public health, vol. 96(2), 2006, pp. 252–261, https://doi.org/10.2105/AJPH.2004.045260.
• Cuomo, A., Giordano, N. Goracci, A. and Fagiolini, A. “Depression and Vitamin D Deficiency: Causality, Assessment, and Clinical Practice Implications,” https://www.jneuropsychiatry.org/peer-review/depression-and-vitamin-d-deficiency-causality-assessment-and-clinical-practice-implications-12051.html
• Majid, M. S., Ahmad, H. S., Bizhan, H., Hosein, H. Z. M., Mohammad, A. “The effect of vitamin D supplement on the score and quality of sleep in 20-50 year-old people with sleep disorders compared with control group, https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28475473/#affiliation-1.
• Almohanna, H. M., Ahmed, A. A., Tsatalis, J. P., and Tosti, A. “The Role of Vitamins and Minerals in Hair Loss: A Review,” https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6380979/.
• Malhotra, R. “Understanding migraine: Potential role of neurogenic inflammation,” https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4888678/.
• Yin, K., Agrawal, D. K. “Vitamin D and inflammatory diseases,” https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4070857/.
• Wadhwa B., Relhan V., Goel K., Kochhar A. M., Garg V. K. “Vitamin D and skin diseases: A review,” Indian J Dermatol Venereol Leprol, July–August 2015, vol. 81(4), pp. 344–355, doi: 10.4103/0378-6323.159928. PMID: 26144849.
• Palmer D. J. “Vitamin D and the Development of Atopic Eczema,” Journal of clinical medicine, vol. 4(5), 2015, pp. 1036–1050. https://doi.org/10.3390/jcm4051036.
• AlGhamdi, K., Kumar, A., Moussa, N. “The role of vitamin D in melanogenesis with an emphasis on vitiligo,” Indian journal of dermatology, venereology and leprology, vol. 79(6), 2013, pp. 750–758, https://doi.org/10.4103/0378-6323.120720
• Kheiri, B., Abdalla, A., Osman, M., Ahmed, S., Hassan, M., Bachuwa, G. “Vitamin D deficiency and risk of cardiovascular diseases: a narrative review,” Clinical hypertension, 24, 9, 2018, https://doi.org/10.1186/s40885-018-0094-4.      
• Gorgijevska N., “Sistematični pregled izsledkov raziskav o vlogi vitamina d pri covid-19,”Magistrska naloga, 2021, https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=141869&lang=slv